Pojdi na vsebino

Za koga se potegujejo Novice

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Za kogá se potegujejo Novice
anonimno
Spisano: Kmetijske in rokodelske novice, let. 6, št. 34 (23.8.1848)
Viri: [1]
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Za kogá se potegujejo Novíce, če terjajo, de pride domači jezik v šole in pisarnice?

Nekteri nočejo spoznati, zakaj de se Novíce in vsi slovenski časopisi tako krepko poganjajo, de se slovenski jezik v šole in v kancelije vpelje. Ali bo tudi kmetu s tem kej pomagano? Bo, bo, in še močnó!

Nemec ima nemški, Lah laški, Francoz francozki in vsak narod svoj jezik v kancelijah. Kancelije so zovoljo ljudstva ‒ ne pa ljudstvo zavoljo kancelij. Kér pa sleherni Slovenec nemškiga jezika ne zná, slovenski jezik pa vsak, torej terjamo, de se v kancelijah slovenski jezik piše, kteriga vsak kmet razume. ‒ De se bo pa môglo v kancelijah dobro slovensko pisati, in de bojo vsi Slovenci svoj materni jezik, kakor se spodobi, znali ‒ zató je treba, de naš materni jezik ne bo več zaničevan pankèrt, kakor je dozdej bil. Naša perva dolžnost je, de se vsi materniga jezika dobro naučimo, kteriga so do zdej le na kmete pahali; potem se bomo že nemškiga, latinskiga, laškiga in še druzih jezikov poprijeli, ki jih bomo potrebovali. Tako svoj materni jezik obdelovaje, se ne bo ločil več kmet od gospoda ‒ obá bosta, kar sta, Slovenca!

Ni tedej prazno pričkanje, de se Slovenci tako silno potegujemo za vpeljanje slovenskiga jezika v kancelijah, kar tudi naslednji sostavek našiga častiga domorodca ‒o‒ tako očitno dokaže, de mora to reč vsak človek razumeti, kterimu še ni ptujka možganov popolnama zatopila.

Vredništvo.