To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:
To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Visokorasel in širokopleč stoji na griču in strmi v dolino, katero poljubljajo prvi žarki vzhajajočega sonca. Mehka pomladna sapa se igra s temnimi kodri njegove glave in mu boža mlado lice.
Tam v daljini se beli krilo, vitka devojka hiti preko mlade poljane, kipeče in puhteče svežih moči. Poslavlja se od nje za dolgo, dolgo časa, morda za vedno.
Stoji in zre za njo, kateri je daroval svoje mlado, polno življenje. Dehteč rožmarin se mu ziblje za širokokrajnim klobukom, pripela mu ga je ob slovesu, ko je odhajala v neznano tujino.
Preko poljane hiti devojka. Vedno in vedno se ozira na grič, kjer stoji on, visok in močan in boli jo srce. Vrnila bi se, pala mu na široke prsi in ga ne izpustila nikdar več. A ona hiti dalje, saj mora. Težki dnevi pridejo, a minejo in veselje bo vse lepše in jasnejše.
Z griči zre za njo in težko mu je, da bi zaplakal. Za drevjem se skrije vitka devojka, še enkrat se zasveti njeno belo krilo izza vej in izginila je.
Tujina pa se je zasmejala isti hip, kruto in strašno in iztegnila svoje omadeževane roke po novi žrtvi, ki se ji je bližala, cvetoča in čista lahkih korakov nevede, da vodi ta pot v pogubo.
