Yaddo
| Yaddo Praznik Tomaž Šalamun |
| |||||||
YADDO,
ki te grizem kot oranžo,
sok,
šume,
lak,
kot črni stolp
na rdečih lisah jezera,
prišel sem od daleč,
talim verigo-zemljo.
Aristokrat sem,
pobožen in ponosen kot kamen,
utrujen,
spočit od tvojih ustnic.
Ki me razpreš kot večna senca,
Yaddo,
zgrabiš kot šapa in prekriješ
s čistim snegom.
Rad bi vzel svoje pleme s seboj in
Maruško,
jih zavijal v te zlate folije
grozdov gozdov,
v lisice,
ki jih sreča gost,
ki huka v prste.
V ribe,
Yaddo,
lepe in redke
kot cinasto bele sledi smuči
med zgornjim in spodnjim jezerom.