XXXVI. Oj trtni cvet, oj trtni cvet

Oj trtni cvet, oj trtni cvet,
Kakó si skromno ti odét,
Ko rezeda!
Oj skromni cvet, duhteči cvet,
Za hišo raseta oba,
Oba sta tu domá;
Naj cvet sam Bog in sad nam dá!
Cvet trtin, rezedin – enak,
Enak je cvet, enak je duh,
Prijetno polnita mi vzduh;
A posvetnjak
Je vsak čudák:
Kaj njemu rézeda, kaj cvet!
Dobička le si išče svet;
Ne cvet, le plod
Mu prvi je vselej, povsod! –
Le rodi trta, rodi,
Tvoj sok je ljub povsodi;
Dovolj pa vsem ga bodi!
A rezeda, oj rezeda,
Le cveti, duhti meni
V življenja že jeseni:
Tvoj duh oživlja me, krepčá;
A trta sok naj svoj nam da!