XXXI. Prišlo mi je pismo — kdor piše, kdo tist?

Prišlò mi je pismo – kdor piše, kdo tist?
Neznana mi ta je pisava –
In čudno! papir je uvel lipov list,
Pečat pa – mrtvaška je glava …
Kdo piše, kaj piše, kakó?
Aj, pisemce to,
Pa res bo lepó!
Pečat je odprt,
Ha, piše mi smrt!
»Kaj kličeš me vedno,
Človeče poredno?!
Ne vzamem še s sabo te zdaj,
Ne zabim ni tebe pa kdaj.
Jaz rajši pobiram ljudi,
Ki tù se jim dobro godi,
Ki tù veselijo se srečno,
Katerih se vsak me – boji
In slednji rad živel bi večno.
Ko srečen dočakaš trenotek še ti,
Tedaj te pokličem,
Pridružim mrličem!« –