XXVIII. Vboſhtvo.

XXVIII. Vboſhtvo.
(Koroške ino Štajarske pesme: Enokoljko popravlene ino na novo sloshene)
Anton Martin Slomšek

Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu:	epub mobi pdf rtf txt

1.

Blagor mértvim, ktiri ſpijo
V’ hladnim krili maternim;
De na ſveti ne terpijo
Toljko, koljkar jes terpim.
¸Srezha me je sapuſtila.
In pomózh me ne posná;
Nimam pridniga koſila,
In vezherje ni domá.

2.

Bogatini ſi ſtojijo
Shito, ſadje ino dnar,
Vbogim vboſhtvo le puſtijo,
Sa ſromaka jim ni mar.
Zele dni, nozhi goſtiti,
¸Se maſtiti, prevezh ni;
Vbogim koljkaj podeliti,
To ſe jim pa ſhkoda sdí.

3.

Dobrovoljzi tam truſhijo,
Majo mus’ko, majo pléſ;
Tu otrozi le krizhijo,
In’ sdihuje mati vméſ:
»Ozhe, kruha! ſliſhim vpiti,
Atej, atej, sebe me!«
Kam ſe hozhem oberniti?
Glad in huda sima je.

4.

Alj ni miloſtí na ſvéti,
Ni ljubesni per ljudéh!
S’ vbogim vſmilenja ne ’méti
Nimajo shé vezh sa gréh.
Kdor ſhe vboſhtva ſam ni noſil,
Te ne vé, kako boli;
Kdor ni lazhen kruha proſil,
Tud ne vé kako diſhi.

5.

Alj nehajmo mi toshvati,
Dóber Bog ſhe vſelj smilí
Hozhe nam pomozh poſlati,
¸Saj naſ on posabil ní.
On, ki roshize oblazhi,
Ino ptizam jéſti da,
Tud' sa naſ, ki vboſhtvo tlazhi,
Shivesha dovolj imá.