XXVIII. Poſlédna veſeliza.
← XXVII. Dobr volja | XXVIII. Poſlédna veſeliza. (Koroške ino Štajarske pesme: Enokoljko popravlene ino na novo sloshene) Anton Martin Slomšek |
XXIX. Sdraviza sa ¸Slovenze. → |
|
1.
Vſe tukaj ne more tak’ biti,
Ko zhlovek zhloveku sheli:
Alj prov ſe pa more sgoditi,
Kar zhlovek Bogu isrozhí.
2.
Ljudi ſe je doſti lozhilo,
Veliko pomerlo jih je,
Le to je ſhe vſe veſelilo,
De enkrat ſpet vidimo ſe.
3.
¸Saj mertvi pod semljó le ſpijo,
Pozhiva njih trudno teló,
Njih duſhe pa tamkaj shivijo,
Kjér ſmerti in ſolse ne bo.
4.
Sa kmeta je shaloſtna ſetuv, [1]
De ſéme na njivo gre ſjat;
Veſelo pa zhaka na shetuv,
In hodi veſelo orát.
5.
Ne bodemo vekoma ſpali,
¸She lepſhi bo vſtalo telo,
Veſelo ſi roke dajali,
Ker pojdemo v vezhno damò.
6.
Ljubésen bo vezhno oſtala,
Oſtaku prijatli tud’ mi!
Bogu bodi zhaſt ino hvala,
Ki lozhi in sdrushi ljudí.
8.
Sdaj, bratjé, ſi roke podajmo,
De hozhmo poſhteno shivét;
Is semlje v’ nebeſa poglejmo:
Tam’ videli bomo ſe ſpét.
ͺSlomſhek.
- ↑ ¸Setvina, ſjanje