XLIII. Kaj je vojſke krivo.
← XLII. Sdhihvanje po miru. | XLIII. Kaj je vojſke krivo. (Koroške ino Štajarske pesme: Enokoljko popravlene ino na novo sloshene) Anton Martin Slomšek |
XLIV. Franzoſka vojſka. → |
|
1.
Eno péſem hozhem péti,
Vſim prijatelam povédti
Nekatere ursholie
Od te ſedanje vojſke.
2.
Le to urshohe jes najdem,
Miſlim, de ſi kar ne sajdem;
Vender miſlite ſami,
Alj ſo urshohi dro [1] ti.
3.
Kèr je ſlaba naſha véra,
Upanje, ljubésen vmira,
Ponishnoſt bolna leshí,
Zhiſtoſt tudi sdrava ni.
4.
Lakomnoſt, napuh, nezhiſtoſt,
Shretje, nid [2] in nevoſhlivoſt;
Kar pa nar vezh hudiga;
De ſe tiga ſvet ſhtimá.
5.
Hudobije in krivize
To ſo vojſke ojſtre pſhize;[3]
Nepokorſhna pa nar vezh
Je sa naſ en ſtraſhen mezh.
6.
To je vojſko porodílo,
Toljko bratov pomorilo,
Pokropſlo je s’ kervjo
Kakor desh zherno semljo.
7.
Kjér ſe te rezhí godíjo,
Boshjo jéso obudijo;
Tam ne sbudimo ſe mi,
Zhe per vojſki ſrezhe ni.
8.
Le pregreho sapuſtimo,
In k Bogu ſe povernimo,
Naj naſ vojſke branil bo
S’ ſvojo mogozhno roko.
9.
Alj nam bode Bog pomagal,
Bo ſovrashnik obnemagal;[4]
Ga poshene boshji ſtrah
Kakor veter droben prah.
Mih.Andreaſh.