Vzgoja princa

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Vzgoja princa
Zvezde T. Š.
Tomaž Šalamun
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Oj ti mladenič, herostrat,
požigaš gozdove, kjer ni gozdov.

I
Vprašajte ženske tega sveta, ki so me
na svojih rjuhah imele, kako sem
silen in lep!
Vprašajte mojih potomcev oči —
mehka, bogata jezera.
Sonce sem, slan in vlažen kralj,
moji boki so dvori
pokrajinam in goram.
Vprašajte ženske tega sveta, če so
kopnele pod mojo silo in lahkoto,
pod mojim batom,
pod mojim medom.
Če so trpele v sinjem hladu
in omedlevale od hitrosti,
če sem jih s svojimi zublji
prikoval do dna.
Kaj torej počenjaš, fant,
v mojem življenju,
moj lev, moja ovca, moj princ.
Dal sem ti vid.


Tvoji udi so moji udi.
Dal sem ti kri.
Tvoja kri je moja kri.
V kaj se mi torej zapletaš,
fičfirič, ki bi mi rad
pobegnil in pečat
preklical,
zvezda, ki siješ v moji
energiji?

II
Potonika, ki si privrela v moje
telo kot s prahom premešan
prah in mi zasužnjila kri,
kdaj bo spet ura, ko se bo rušil
plaz?
Kdaj bo spet tista ura?
Med klokotajoče zvezde sem
in grem narazen,
kot tiger in osvajalec sem zrušil
vse.
O zakon,
strast uničiti svoj pečat,
kako naj ga, če se nočeš več
ljubiti?
Kako naj ga, če mi ne daš niti več
rok na ramo?
Poljubljaj se, potonika, in se me
dotakni, kot si se me včasih.
Ne zgubljaj, ne
postavaj v mojih slikah,
rumena dišeča rastlina, ki zmoreš
edina ublažiti vulkan,
težka mehka roka, ki sem te
sam ustvaril, da bi se mi bilo
dano zrušiti.

III
Če sem lačen, lažem.
Če sem sit in pijan, izdajam
kri in tvoja jezera —
potres, ki sem ga
rabil, odvečni princ, ki zate
upam, da si mi enak. Vedno.
Zdaj kakor zmeraj.
Podaril sem ti zemljo, da si jo
zavzel v naskoku.
Zdaj veš za slast.
Vdihnil sem vate, kar si vložil
vame,
Hun, spočit in krasen.
Ampak jaz hočem kralja. Rasi!
S kom naj križam meče?
Z dečki?
Jaz hočem totalno nevarnost,
ne le lepoto, ki me samo
krepi.
Hej, moje jagnje, ki sem te
dal na oltar.
Kar je storjeno, je za
večnost storjeno.