Vučinik

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Vučinik
Urban Jarnik
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Vučinik visoko stopi
V srédo zbranih vérnikov,
V njih odprte srce kropi
Vuk nebeški Jezusov.
Mali, vélki, stari, mladi,
Mož z možovko zakonsko,
Vbogi no bogati radi
V tém poslušališi so.

Svoje vuste mož vučeni
Poslušavcam zdaj odpré,
V zbérališi ni nobeni
Kter' bi le premeknil se.
Njemu vse na vustéh visi,
Kér 'z njih vuki tečejo,
Vsaki stan očítno slíši
Kaj dolžnosti tirjajo.

Tému mož odpré očese,
Kéri gréh ne vidi svoj;
Kaže z prstam gor v nebese:
Gor to prideš le skóz' boj:
Gréšnika iz spanja zbuja,
Verno ga čednost vučí,
Kristijanska njega muja
Vneta k Bogu gor gorí.

Posvari noj opomina,
Vabi krotko no protí,
Moža, ženo, hčerko, sina,
Víše, níske podvučí.
Ranjene, kér žalost kaže
Svoje rane milo sem,
Z oljam trošta jih pomaže,
Briše solze rivnostném.

Vsakiga vučí no viža
Célo po potrebnosti:
Čest on oznanuje križa,
Da se srce spokorí.
Vsaki poslušavc občuti
Móč resníce Jezusa;
Kíma vučiniku próti:
Vera ja — le srečo da!