Slovensko pesništvo upora 1941–1945. 1: Partizanske. Ur. Boris Paternu s sodelovanjem Marije Stanonik in Irene Novak-Popov. Ljubljana: Mladinska knjiga/Partizanska knjiga, 1987. 134–135.
Dovoljenje:
To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Poglej zemljevid
in list zgodovine preberi.
Spoznal boš dovolj,
Slovencem ostala le ena je pot.
Od motnih Nadiže valov
do Soče zelene in bistre
in tam za Triglavom,
kjer Save je vir,
čez gore, čez gore
visoke do Drave,
do Sotle, ob Muri, do Kolpe,
vse naš je to svet,
ki čaka svobode.
Let tisoč in več
nas mrak je obdajal.
Verige so težke priklepale
nas v bojni voz grofov in Marsov,
da zanje so naša življenja v krvi
in blatu gasnila,
zato da trdneje nas noč je objela.
A danes, zakaj to grmenje
in puškini streli
in pesem jeklena
in ranjencev klic,
smrad mrtvih, gnijočih teles?
Zakaj le ta vihra je danes,
ki hoče izruvati vse, kar
ni vredno življenja?
Mi vemo pa dobro,
od kod ta vihar in neurje,
ki ruje gnijoča drevesa.
Vemo še predobro, zakaj
Evropa v krčih se stresa.
Mi vsi smo zgrabili za puške,
do danes teptani, prekleti,
ker dosti je sužnjih dni,
zadosti krivic in trpljenja.
Mi hočemo biti svobodni ljudje!
Ti tujec pa večno boš pomnil,
kdaj zase je dvignil orožje
in pest ves narod zatiran,
ves narod slovenski!
»Besedilo neznanega avtorja, ki je bil v objavi podpisan le z začetnico D, je bilo objavljeno v glasilu 2. bataljona Briškobeneškega odreda V nove zarje, l. I, št. 1–2, junij–julij 1944, str. 14.« (Paternu 1987: 134–135)
