Vsi smo veseli teh Metkinih risb
| ← (Zločin je sveto olje …) | Vsi smo veseli teh Metkinih risb Sonet o mleku Tomaž Šalamun |
Valovi grmičevja → |
| |||||||
I am pure love and beauty, my wife
calls me panterček, a, čutiš kako se v
Ameriki fuka bolj nobel, a! Čakaj, da
vidim, čakaj, da vidim, reče in me
razlamlja kot kakšno presto — riše —
čakaj, da vidim na televiziji. In res se zdi
blazno velik, v ozadju screen z zgodbo o Moll
Flanders — kanal trinajst. Lepotica,
petkrat poročena, enkrat s svojim lastnim
bratom, ki jo odpelje v Virginijo.
Končala v zaporu. Ampak zdaj smo
drugje, v Queens. To je bil moj
trinajsti polet. Metko moram
nenehno ljubiti, sicer se boji
ščurkov. Kot bi sedela na
vulkanu, reče. Bojim se, da me pripravi do
tega, da bi šla služit kruh kot
waitress, piše Taji. Morda
edina varianta, da ga zdržim.
Grozni so kraji, kamor zahaja. Bolani, bolani.
Tugo jasno pritrjuje. Prijatelj je
zdaj na tripu zvestobe in zdravja.
Zavzdihnem. Kakšna povorka ljudi in
lepote gre mimo, untouched.