Pojdi na vsebino

Vrnitev (Ada Negri)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Za druga istoimenska dela glej Vrnitev.
Vrnitev
Ada Negri
Spisano: Pretipkala iz Naše moči 1906, Manja Belina.
Viri: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U3AAMH7J
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Djal ji je tako: „Goré in ocean
moram prehoditi, prebroditi,
med poljub jih tvoj in moj zvaliti.
Misli kaj namé, ko pojdem v tujo stran!“

Le počakaj me! Pač ostavim dom,
moja pa ljubezen bo ostala
in razdalja je ne bo razdjala,
v mislih bôm s teboj! Pozabil te ne bom!“

Ona čaka ga. Minut in ur in dni
konca ni; gredo ledena leta
medlo ji brez žarka in brez cveta
nad nje črnimi deviškimi lasmi.

Že odpada ji s trudnih lic pomlad
in perot lahkotna od koraka,
gube jo kazé, a vedno čaka;
v svojem srcu ni še izgubila nad.

Tu pa pride on, kot bi z mrtvih vstal,
à poljubi niso ju ogreli,
lave vgasle niso jima vreli;
kot gospod pred njo — sužnjo je obstal.

Kar je ljubil prej, je zastonj iskal;
stala sta, na tla s pogledi vprta,
kakor hrasta dva od strele strta;
in med njima črn se je prepad razklal.