Vrlemu možu (Andr. Jekšetu)
| ← Nevesti | Vrlemu možu (Andr. Jekšetu) Poezije Simon Gregorčič |
Ne zveni mi! → |
| |||||||
Zlatá ne išči v teh vodàh,
zastonj ves trud!
Srebrá ne koplji v teh gorah,
ne drugih dragih rud!
A več od srébra in zláta
pri nas doboš,
tu biser drag se lesketa,
ta biser - blag je mož!
O vreden, da visoko bi,
najviše stal,
da svit njegov široko bi
po svetu krog sijal.
Ker sam pa v silni skromnosti
svoj skriva svit,
naj zdajnosti, potomnosti
bo tu v izgled odkrit. -
Pač mnogo moških, malo mož
naš vek rodi;
a kar nebo dalo nam mož,
med prvimi si ti!
Globok ti um in čut gorák
odzgor je dan,
značaj si skóval si krepák,
kot gore nezmaján.
Modrosti uk na srcu vgret
lepo učiš,
in, kar na srčni seješ svet,
zvestó, skrbnó gojiš.
In kar učiš in kar gojiš
z vztrajnostjo,
najlepši vedno sam vršiš
s krepkó značajnostjo.
Ti oče in vodnik skrbljiv
si vernikom,
ti vsem si blag in ljubezniv,
ne le nekaternikom.
Ne zreš na lice ne na rod,
tvoj sin je vsak;
še ljubši kmet ti kot gospod,
če vrl je poštenjak!
Pri srcu tebi ni denar
ne svetna čast;
za vzvišeno le vnet si stvar:
za bratske sreče rast!
Tako že let nad štirdeset
deluješ ti,
in sile vse za smoter svet
vesel žrtvuješ ti.
Zato pa meni vzor moža
si davno že -
pač srečen kraj, ki te ima,
presrečni v njem ljudje!
To srečo sem i jaz imel:
s teboj sem žíl,
o žarkih tvojih sem se grel,
o njih si um vedril.
Kako sladák mi je spomin
na srečni čas,
ko v znožju bival sem planin
pod vodstvom tvojim jaz!
Oj, kolikrat mi v gorsko stran
plujó oči,
tam trg mirán je in krasán,
a v trgu dragem - ti!
Pri teh spominih sto čutil
se vžiga mi,
in tisoč gorkih se voščil
iz duše dviga mi.
O, trosi Bog ti sreče rož
na vse poti,
a nam pa daj še mnogo mož,
mož vrlin, kot si ti!