Vrag opeharjen

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Vrag opeharjen
Fran Nedeljko
Izdano: 1889
Viri: http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query=%27keywords%3dfran+nedeljko%27&pageSize=20&URN=URN%3aNBN%3aSI%3aDOC-116XM6BP
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Kmet in vrag sta šivala hlače. Kmet je šival bele,vrag pa črne in kmet je vzel kratki konec (nit),vrag pa dolgi, tako, da ga je moral skozi okno vlačiti.Kmet je sešil že cele hlače, vrag pa še le do kolena. Ker je videl, da kmeta ne dohiti, odsekal je hlače pri kolenu. Na to je rekel kmetu: „Hodi, zdaj greva pa pokat na bič. In vrag je tako pokal, da je šlo kmetu vse skozi ušesa in da bi skoro oglušil. Potem pa pravi kmet: „„Zdaj pa daj bič meni; jaz bodem še bolje pokal, pa si zaveži oči, da ne bodeš videl, kako bodem pokal."" Vzel je pa mesto biča drog in je vraga tako vdaril po glavi, da je videl tri solnca.In priznal je vrag, da je kmet bolje pokal, ker mu je vse po glavi šumelo. Rekel je vrag dalje: „Zdaj se pa pojdiva tepst." Šla sta v mlin. Vrag je zgrabil drog,kmet pa samo poleno. Vrag ni mogel kaj z dolgim kolom, ker je bil mlin nizek, kmet ga je pa dobro naklestil. Potem je opomnil vrag: „Zdaj sva bila mlini;hodi, bodeva se poskusila zunaj!" Zdaj je pa bilo ravno narobe: vrag je vzel poleno, kmet pa drog, pa je zopet vraga pošteno naklestil. Potlej je rekel vrag: „Hodi,idiva žita žet!" Kmet je odvrnil: „„Dobro! Jaz bom pobral samo ono, kar je zgoraj, ti pa imej vse, kar je zdolaj."" Na ta način je dobil kmet dosti žita, vrag pa le samo slamo. Rekel je vrag: „Zdaj bodeva pa naredila narobe."Šla sta krompirja kopat; vrag je vzel samo cimo, kmet pa krompir. Pa je bil zopet vrag prevarjen. Potem pa sta šla svinj kupovat. Vrag jih je nakupil mnogo,a. kmet samo nekoliko. Vrag jih je prvi gnal domov. V krčmi se je ustavil, svinje zaprl v hlev, sam pa šel pit. Za njim prignal je kmet, pa je tudi svoje svinje zaprl v isti hlev. Stopil je v krčmo in je rekel vragu,da je svoje svinje tudi zaprl k njegovim. — „Se-li ne bodo pomešale?" vprašal je vrag kmeta. „Kaj bodo se pomešale," zavrne ga kmet: „„jaz svoje dobro poznam.Moja ima vsaka zavit rep."" — In tako so vse svinje bile kmetove, samo jedna bolna ne; bila je vragova, ker ni imela zavitega repa. —Potem pa je prosil kmet vraga, naj mu posodi mernik denarja. Zanesel je pa mernik na streho ter mu izbil dno. Vrag je zmiraj nosil denar in ga vsipaval v mernik, pa ni ga mogel nasipati do roba. Rekel je,da nima nič več denarja, samo nekoliko plesnivih cekinov še ima in prinesel je še tiste, pa mernik še vender ni bil poln. — Vrnil mu je pa poln mernik, ko je zopet djal dno noter. — Na to reče vrag: „Hodi! idiva hrastov pripogibat." In prijel je hrast za vrh in ga je pripognil. Kmet je zgrabil za vrh, pa ga je vrh vzdignil v zrak, tako da je na drugi strani padel na zemljo. Potem se je bahal kmet, da je hrast preskočil.Za tem je vrag stisnil kamen, da se je ves zdrobil,kmet pa sir in je trdil, da je močnejši, ker iz njegovega kamena teče voda. — Vrag je uvidel, da je kmet pametnejši in močnejši, pa se je žalosten pobral domov v pekel.

J. P.