Vrag in rudar.

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Opravki s hudobo Vrag in rudar
Narodno blago koroških Slovencev
Vinko Möderndorfer
Vragov kup
Izdano: (COBISS)
Viri: (COBISS)
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt



Ko so rudarji streljali v rovu, se jim je vrag posmehoval, češ, da so taki slabiči, ki niti strela ne morejo zadržati. Neki rudar je zato podražil hudobo: »Ali si ti tako močan in poizkusiš?« Hudoba se je pridušila, da bo. Rudar je zavrtal luknjo, pripravil strel in posadil hudobo na skalo nad strelom. Hudoba je z obema rokama zamašila luknjo, da bi strel ne mogel uiti. Strel jo je zanesel s kamenjem vred zelo daleč. Zgodilo se ji ni prav nič, niti opraskana ni bila, še bahala se je: »Moč bi že še zdržal, če bi le tako »šikano« (brzo) ne bilo.« O tistega časa vedo ljudje, da hudobe ni mogoče ugonobiti.