Pojdi na vsebino

Vrag in coprnica

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Zakleti grad na Mehovem Bili so trije velikani...
Vrag in coprnica
Lojze Zupanc
Kako so Belokrajinci hodili na tlako...
Spisano: Maja J.Maja Jerančič Čuden,Polona Zrimšek
Izdano: 9763487
Viri: (COBISS)
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Živel je šivavec. Imel je ženo. Prav dobro sta se razumela med seboj; ni bilo sovraštva med njima in njuni duši sta bili čisti.

Pa pride nekega dne k njima sam vrag. Prizadeval si je na vse načine, da bi vsejal seme sovraštva v njuni duši in si ju pridobil. Toda ni mu uspelo. Šel je vrag k samemu peklenskemu poglavarju in mu potožil. Ta mu je dodelil v pomoč veliko krdelo vragov. Z združenimi močmi so si zdaj vragi prizadevali, da hi pogubili šivavca in njegovo ženo, a ni jim uspelo. Vsi so odšli nazaj v peklensko carstvo in po­ročali poglavarju, kako je s šivivcem in njegovo ženo.

Le prvi vrag je, še ostal na zemlji. Žalosten nad neuspehom je taval okoli krojačkove hišice in mislil, kako bi šivavca in ženo pogubil. Mimo pride stara coprnica s Kleka. Vpraša vraga: “Kaj ti je moj črni brat, da si tako žalosten?”

Vrag pa ji potoži kako in kaj in še reče, da se ne upa pred oči peklenskega poglavarja, dokler mu ne bo uspelo pridobiti ti dve trdovratni duši. Coprnica se zasmeje in reče: »Hoj, nič lažjega kot to. Če hočeš ti bom jaz pomagala!”

In zmenila sta se za plačilo. Vrag je obljubil coprnici vrečao zlata in odšel. Coprnica pa se je spravila na delo.

S priliznjenim obrazom je prišla v krojačkovo hišica in kar pri peči obsedela. Potuljeno se je ozirala na okoli, potem pa je s hinavstvom v očeh vprašala: «Hej, šivavec, kje pa je tvoja žena?«

On pa je mislil, da ima opraviti s staro beračico, pa je mirno odgovoril: »Kje neki, k maši je šla!«

Ali coprnica je začela lagati in je dejala, da to ni res: »A šivavec, ti se motiš! Tvoja žena je hudobna, da malo takih! Ona ti samo laže! Ti misliš, da k maši hodi, pa pri sosedah poseda in opravlja ter obrekuje!»

Sivavec je verjel hudobnim besedam. Ves žalosten je pustil delo in odšel v krčmo.

Med tem je prišla domov žena, ki je bila pri maši. Za pečjo najde staro, ženico in ni vedela, da ima opraviti s coprnico, ko je le-ta pričela: “Hu, kaj ti ne veš, kje je tvoj mož? V krčmi poseda in popiva pa denar zapravlja! Ti pa delaš, in se trudiš! Hu, kako je tvoj mož grd s teboj, hu, kako je neusmiljen!»

Potem pa je coprnica vstala in odšla. Ko je prišel mož domov, je žena jokala. Toda, ker je bil po srcu dober, se mu je smilila in obljubil ji je, da ne bo nikoli več popival. Niti sporekla se nista in dalje sta živela v miru in zado­voljstvu.

Spoznala je coprnica, da je bil njen trud zaman, pa je prišla v drugo. Zdaj je bila doma sama žena, sivavec pa je odšel v semenj,. Vsedla se je coprnica k peči in pričela lagati: “Hu, tvoj mož te ima rad pa bi te imel še rajši, ko bi ti njemu ponoči s temle nožičkom odrezala šop las in jih nosila vedno pri sebi!” ji je pokazala mali nožiček. Žena je verjela tem besedam in kupila čudežni nožiček od coprnice. Potem je coprnica odkrevsala iz hiše.

še tisti večer, ko se je mož vračal s semnja proti domu, se mu je na poti pridružila stara ženica. On ni vedel, da ima opraviti s coprnico, ko mu je le-ta s hinavstvom v cčeh lagala:

”Ti mislil, da je tvoja žena dobra, pa je hudobna. Po življenju ti streže! Boš videl, nocoj ponoči ti bo hotela z nožem odrezati glavo!»

Potem je coprnica zaostala. Mož je prišel domov in šel spat. Toda ni zaspal. Potulil se je in v postelji smrčal.

Žena se je ponori tiho dvignila s svoje postelje in se približala možu, da bi mu odrezala šop las z nožičkom, ki ga je kupila od stare ženice. Mož misli, da ima njegova žena hudobne namene, kakor mu je dejala na poti proti domu ona ženica, skoči s postelje in prične kričati in preklinjati. Ženo pa je spodil iz hiše.

Šivavec ni bil več priden kakor prej; posedal je po krčmah, kvartal in popival. Žena pa je hodila okoli sosed in opravljala svojega moža.

Tako je coprnici uspelo, kar je vragu spodletelo. —Neke noči je prišla coprnica na domenjeno razpotje po plačilo. Prišel je vrag in ji na dolgi, dolgi palici ponujal vrčo z zlatom, rekoč: »Ti si hujša ko vsi vragi!« In spu­stil je vrečo in odtulil v peklo.