Volkodlak (Aleksander Sergejevič Puškin)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Volkodlak
Aleksander Puškin
Viri: Kmetijske in rokodelske novice, 08.02.1865, letnik 23, številka 6. dLib
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Volkodlak

Hrabri Vanija koraka
Neki dan domu na noč,
Ino mrzlo pot pretaka
Sam skoz mirodvor gredoč.

Tiho šlataje grobove
Se ne upa dihati,
Kar zasliši — huj — glasove.
Ko bi grizel kdo kosti!

Vanija strahu trepeče,
Da se ježi las mu vsak,
Misli si, da gloda — žveče
Mrtvih kosti volkodlak.

„Joj! Gorje! gotovo mene
Zdaj požrla bo pošast,
Le molitev jo odžene,
Da zgubi do me oblast."

Je li volkodlak tam sedel?
Vanija — prestrašno res!
Mirno na grobovih snedel
Vkradene kosti je — pes!