Pojdi na vsebino

Vittoria Colonna

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Vittoria Colonna
Roma
Silvin Sardenko
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


I.

Da! Michelangelo, prijatelj dragi!
Umreti svetu in živeti v Bogu,
ki dal je zvezdo nebu, ptico logu
in sprejme trudne nas na rajskem pragi.

Ah! svet se graji kot berač bisagi
privadi; ni jih sram, da v širnem krogu,
kot da se vpreti morajo trinogu,
ljudje so ljuti vstali nam sovragi.

Trpela z vami jaz bolest sem táko.
Pa saj celo so v soncu našli liso.
Za božje delo nima svet plačila.

A meni prav je, bodi vam enako.
Kar jaz poznam jih, vem, nikogar niso
nebesa karkor vas blagoslovila.

II.

Življenja čašo polno sem hotela.
Kdor poželi prevèč, dobi premalo;
dokler človeku sonce bo sijalo,
sebična duša zase bo živela.

Le previsoko šla si, duša smela,
nebo je vrglo te v usodo žalo,
izgub je mero zvrhano ti dalo;
darovi drugi vsi so kup pepela.

Le malokdaj neskončni Bog nameni
modrost veliko k doti nam veliki;
mogočni v svetu, v srcu smo sirote.

Dobrote višje človek nizko ceni,
ker lahkote, zlatá smo mučeniki.
Ob smrti vidiš, kaj so večne dote.