Via appia

Via appia Roma Silvin Sardenko

Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

I.
KRALJICA CEST in potov vseh!
Nekdaj viharna reka,
ki pleni so po njej se dragi
valili kot valovi;
in zmage so po njej šumele
kot ladje jader ponositih;
in šli pogrebi so krvavi
podjarmljenih kraljestev tujih.
Kraljica cest – nekdaj!
A zdaj? Usehla struga
ko steza zapuščena
v posekanih gozdovih.
In kakor trhli hlodi
leže grobovi razmetani.
Na koncu pa stoji
edini blag spomin:
kapelica Quo vadis?
In kakor ti, življenja našega je pot:
vsa polna zakopanih zmag,
vsa polna plenov in prevar,
vsa polna vzdihov in pokopov.
Na koncu vpraša smrt: Quo vadis?

II.
IN SKOZI plan zeleno
zvon lateranski tožno
izroča cesti slavni
svoj glasoviti psalm.
Nikjer ni več nobeno
kraljestvo toli složno,
kot na tej cesti davni
pod krono vitkih palm.
In oni vriskajoči,
na iskrih vrancih,
v škrlatu svilnem,
od zmag pijani.
In tisi vzdihujoči,
v železnih lancih,
v obupu silnem
zasramovani.
In oni vekoviti,
v nesmrtnih spevih,
božansko z venci
poslavljeni od vseh.
In tisti nesloviti,
že v tistih dnevih
pozabljenih od vseh.