Vhod v Trento (Ljubljanski zvon)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Vhod v Trento
(Nezbrane pesmi)
Miran Jarc
Izdano: Ljubljanski zvon 46/10 (1926), 626
Viri: dLib
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

Takrat so utihnile ptice,
ko je okamenela te zemlje velika volja,
vzbočena v togo gorovje.
Solnce jekleno odmeva od skalovja v skalovje ...
Tu je onemela upornost vesolja
v molčečnost ostró ...

Človek,
kot da je sunkovito obstal
sredi višav
svojega pogona
v kristalni bliščavici vsemirskih planjav
pod širjavo nebosklona,
zre tisočletno ...

Ne dajo viharji spominom zeleneti,
misli drobijo se v pesek in prah,
čas se razteka v prosojen blišč ...

Oglata vtelešena večnost strmi ...

Ali preži uspavana ogromna zver,
gorjé za naš mir,
če se prebudi!
(— morda jo najrahlejši človeški glas prebudi —).

Ali je igrača ogromna,
ki se je za zabavo do tu prikotalila,
(— morda se otroku zasmeji,
čistó, srebrno bi se pošalila!)

Brezdomna goličava.
Vseširjava zaokrožene vodoravnosti in navpičnosti ...

O, človek, ki se poženeš v ta večni mir!