Veselje kmeta nad delam

Veselje kmeta nad delam Valentin Stanič

Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

<poem> Resnično! To nar bolj diši, Kar v' potu seje al sadi Kar človk sam perdeluje! Scer v' mestih siti so ljudje, Al kruh po mestih retko se Dar božji jimenuje.

Zato bogati tud' neve Za dobro, deslih vedno je, Naj hvaljo ga sosedi! On scer za mizo sit sedi, Se jezi, de mu ne diši, In iše lakot v' jedi.

Kak' norc! Nikdar je on nebo, Naj iše le še tak močno, Nebo je v' skledi našal; Če oče, de mu jed diši, Sem h' meni v' njivo naj hiti, De žito bo vanašal!

Če to mu lakot' še ne stri, Naj vzame skiro in hiti, Ko mi, les podsekvati! Naj h' loncu mleka gre na to

In lakot mogla njega bo;

Ne pak on nje jizkati!

In kjer je lakot si odgnal, Gospod, bo lohka tud' tud' zaspal; Ni treba ga zibati! Na klopi ložej on zaspi Ko scer v' postelji pernasti Ni treba sanj iskati:

Bog ve, koljk reve, joj! in ve! V želodci lencov vselej je, In v' čevah polno zlega; Le kjer poldne, večer zgoni Želod'c po jedi mi kriči, Scer še nevem za njega.

Le delo stri, de jed diši In de serce se veseli: Deb' to bogati vedel, Bi tud' rad delal kakor jest; In kader blo bi h' mizi sest', Z' veseljam tud' bi jedel.

Jest dreve, ki vsadil sim sam, Rad ket otroke moje 'mam, In kader sadje dajo: Tak' peljem moje fante tje, Veliko čutjo veselje Kjer z' sadjem se krepčajo.

In kjer se oni vesele Vpijoči: »Oče dobro je«, Jim rečem: »Ljubki glejte! Sadivca sad razveseli! Ak' očete pak žeti vi Tak' pojte ino sejte«!

Moj vert za hišo vse redi, Ino za dnarje treba ni Deb' mi na terg letali. Domače zelje bolj diši: Gospodje, ak' bi modri bli, Bi ga ne vkupovali.

Moj kapital le v' del' imam, In zvesti zemlji ga čezdam, Obrest si perdobiti: In ona ve, kolk' se ji da, Obrest in kapital mi zna Do stokrat poverniti.

In kader delo težko je, In več ne morejo roke, Drevo, ko gre, deržati: Tak' mislim, mojga truda prid, In na veselje, k' ima bit' K' bom vidil klasje stati.

Per mojmu delu sim vesel Na mesto njega bi ne tel Adama Raj imeti: Ni poznal dela veselja In ležal je, de čas posa, Na zeleni snožeti.

In če v' lenobi njemu gre, Ko meni kader praznik je, De k' hudimu ga pelje: Tak' mislim,: Tvoja kletva Bog! Za me pernesla ni nadlog; Za me je le veselje.