Vedeževanje

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Vedeževanje
(Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva z mitološkim uvodom)
Jakob Kelemina
Kolomon
Dovoljenje: Copyright.svg Delo je avtorsko zaščiteno. Brez ustreznega dovoljenja ga ne prenašajte v Wikivir!
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


I. Neka koroška kmetica je svetovala svoji dekli, da naj nese ob polnoči hleb kruha okoli cerkve; srečal jo bo mož, ki jo bo kdaj vzel. Dekla je naredila tako. Ko je prišla domov, je očitala gospodinji: »Tako ste se bali za hlebček, da ste mi že na prag poslali gospodarja, ki sem mu morala oddati hlebec!« Gospodinja je bila hudo žalostna in je rekla: »Kadar boš rezala svojim otrokom pogače, ne odreci mojim kruha!« Gospodinja je še tistega leta umrla, gospodar pa se je poročil z deklo.

II. Neka dekla na Koroškem je slišala, da mora zvedeti, kdo bo njen mož, če gre v kresu plet majaron. Podvedala je gospodinji, kaj namerava, in gospodinja ji dovoli, naj gre na vrt in izpleve gredico majarona. Pri tem delu je pa dekla zaspala. Gospodarja tiste čase že teden dni ni bilo doma; črtil je namreč v planini; izsekaval je grmičje na gospodskih pašnikih, ker je bil napovedan »šborn«, to je rabota v zadrugi. Pa vendar je gospodar zbudil dekle iz spanja z besedami: »Pusti to delo, saj ni zate!« Ko je prišlo dekle v hišo, je reklo gospodinji, da bo treba hitro kaj skuhati za gospodarja, ki je prišel s planine in jo zalotil, ko je dremala pri pletvi in baš nekaj lepega sanjala. Gospodinja je postala žalostna, ker je spoznala, da ji bo umreti in da bo mož po njeni smrti vzel deklo za ženo; mož namreč sploh še ni bil prišel s planin. In tako se je tudi zgodilo.

III. Na Lešah v Mežiški dolini je živel rudar, ki ni poznal strahu. Slišal je, da je moči izvedeti, koliko ljudi bo med letom umrlo v hiši, če teče na sveti večer trikrat okrog hiše in vselej pogleda skozi okno. Tako je tudi storil. Videl je v hiši štiri ljudi na mrtvaškem odru. Šel je nato v sobo in močneje privil svetilko, potem pa je še enkrat tekel okoli hiše. Drugič je razločno videl na mrtvaškem odru štiri rudarje, ki so z njim stanovali v hiši. Še na božič se je preselil k drugemu kmetu. Tisto leto se je zgodila v rudniku nesreča – zasulo je vse štiri rudarje, ki so stanovali v hiši in jih je njihov neustrašni tovariš videl na sveti večer mrtve.