Večeri

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Večeri
Mira Knez
Izdano: Književnost 5-6/3 (1935), 184-185
Viri: dLib 5-6
Dovoljenje: Copyright.svg Besedilo še ni v javni lasti, a je dostopno na portalu Digitalne knjižnice Slovenije (dLib.si)
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

I.[uredi]

Soparen, svinčeno težak večer.
Očetova kletev reže večerni mir.
V hlevu hrope koščena živina.
Ob skledi neslane kaše
štirinajst članov družine.
Nad mizo sveti Duh
s polomljenimi krili.
V kobljišču staro vedro,
kapnica skozenj sili.
Ob sajastem ognjišču mati
v žerjavico strmi,
v razpokane dlani
solze trinajstega sinu lovi.

II.[uredi]

Zakaj neki oče tako mrko gleda?
Saj mu res nisem ničesar storila,
le »Sv. pismo« in »Življenje svetnikov«
sem na podstrešje znosila.
Zakaj neki mama vso dolgo noč joče?
Saj ji res nisem ničesar storila,
le sliko svete Ludovike
zamenjala sem s sliko fabrike.

Zakaj neki je počila struna na stari tamburi?
(Saj bi tem mrkim ljudem lahko še dolgo tožila.)
Morda se je zbala nove pesmi,
ki je kakor rdeča roža v mojem srcu vzklila.