Večeri

Večeri Mira Knez

Izdano:	Književnost 5-6/3 (1935), 184-185
Viri:	dLib 5-6
Dovoljenje:	Besedilo še ni v javni lasti, a je dostopno na portalu Digitalne knjižnice Slovenije (dLib.si)
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

I.

Soparen, svinčeno težak večer.
Očetova kletev reže večerni mir.
V hlevu hrope koščena živina.
Ob skledi neslane kaše
štirinajst članov družine.
Nad mizo sveti Duh
s polomljenimi krili.
V kobljišču staro vedro,
kapnica skozenj sili.
Ob sajastem ognjišču mati
v žerjavico strmi,
v razpokane dlani
solze trinajstega sinu lovi.

II.

Zakaj neki oče tako mrko gleda?
Saj mu res nisem ničesar storila,
le »Sv. pismo« in »Življenje svetnikov«
sem na podstrešje znosila.
Zakaj neki mama vso dolgo noč joče?
Saj ji res nisem ničesar storila,
le sliko svete Ludovike
zamenjala sem s sliko fabrike.

Zakaj neki je počila struna na stari tamburi?
(Saj bi tem mrkim ljudem lahko še dolgo tožila.)
Morda se je zbala nove pesmi,
ki je kakor rdeča roža v mojem srcu vzklila.