Večer v Lila mestu

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Lila mesto
Večer v Lila mestu
Peter Svetina
Spisano: Nastasia Končina
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Stopnja obdelave: 75%.svg To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Večer v Lila mestu





V Lila mestu se je počasi večerilo. S trga se je razlegalo razposajeno vpitje otrok, ki so jih mame že klicale na večerjo. Brivski mojster Haljica je pometal še zadnje kosme las pravkar ostrižene glave mestnega župana, urednik mestnega časopisa Pisek je obešal na oglasno desko večerno izdajo Čezceldanskih novic in pekovka Rogljičeva je vzela s police belo moko, da bo začela mesiti kruh.

A ravno, ko je bilo vse v največji večerni vnemi, je po celem mestu zmanjkalo elektrike.

Lilameščani česa podobnega niso bili vajeni. Nastala je velika zmeda. Otroci so begali po trgu, iskali vsak svojo hišo in se zadevali drug v drugega kot avtomobilčki v lunaparku, brivski mojster je stresel smetišnico s kosmi las nekomu za ovratnik, ker je mislil, da je našel smetnjak, pekovka je stresla moko na hišnega mačka, ki je potem kot bela pošast planil na ulico, in gospod Pisek je poskakoval, ker se je s kladivom kresnil po prstu, ko je pribijal na desko zadnjo stran časopisa.

Zmešnjava je bila popolna in nemudoma je bilo treba nekaj ukreniti.

Najnemudnejši v celem Lila mestu so bili gotovo gasilci. Dežurna ekipa si je brž prižgala plamenčke na čeladah, poskakala na kolesa in začela raznašati po mestu sveče. Najprej seveda k županu.

Kdo pa je? Ah, gasilci. Pozdravljeni!

Svečo smo prinesli a preden jo prižgete, preberite navodila za uporabo.

Šmentsveča, - je zagodrnjal župan, ko so gasilci oddrveli naprej, - če hočem kaj brati, moram najprej najti očala. Marjana! Kje so moja očala? Bogve, - je zabrundala županja iz kuhinje. - Pa saj v tej temi ne boš mogel brati! - In je pomotoma zlila mleko namesto v lonec v pomivalno korito. Nič drugače ni bilo pri drugih meščanih. Kako naj vendar berejo navodila, ko pa nimajo luči!

Ko se je zdelo vse že skoraj brezupno, se je od bogvekje prikazala elektrika. Lilameščani so si oddahnili. Otroci so stekli domov, brivski mojster je okrtačil nesrečnega dobitnika županovih las in najlepša lilameška bela muca se je zaljubila v od moke belega pekovskega mačka.

In kar je bilo najvažnejše, si so lahko prebrali navodila za prižiganje in rabo sveč.

Ljubi meščani, - se je z balkona oglasil župan. - Zdaj, ko vemo, kako ravnati s svečami, lahko ugasnemo luči, si prižgemo sveče in na balkonih uživamo ob večernem malinovcu! In tako je bilo. Še dolgo v noč so posedali na verandah in kramljali in mestni čuvaj je igral na orglice.

Počasi pa so plamenčki dogoreli. Nad spečim Lila mestom je svetila samo še lila luna.