Večer (Vera Albreht)
| Večer Vera Albreht |
| |||||||||||
Jojme, koliko si knjig
Lenka je nabrala!
V njih je mnogo lepih slik,
te bo poiskala.
Na vrhu žoga,
pajacek na sredo,
spodaj bo Medo,
vsak naj uboga!
Saj Sultan ne vé,
da ves je kuštráv.
Krtačo v roké,
pa bo vse prav.
Mucka plašno gleda:
─ Vode polna skleda!
Rajši v kot se skrijem,
brez vodé se umijem.
Če si čeveljčke zamažem,
jih zvečer kar sam osnažim.
To bo mamica vesela,
ker bo dela manj imela.
Zlata so krila
Lenko odnesla
onkraj pregraj.
Ko se bo zbudila,
jo bodo prinesla
spet k mami nazaj.
Možic ljubezniv,
če bi bil živ,
bi se s tabo lovil
prek trat in prek njiv.
Le nič se ne boj,
fantiček ti moj.
Saj Medo vso noč,
ne gane se proč.