Vasilij Mirk

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Ti, ki dihaš Vasilij Mirk
Mrzle pravljice
Tomaž Šalamun
Vsi so požrli materin zlati nadev
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


<poem>je pomival posodo, dokler se ni raztreščila. Justica je malomarna. V kantah rjavi . To so okna za tenke pižame. Dva sva v mastnem grozodejstvu.

Sončnice v srce bulijo,

simbol za požiranje livad. Clock-wise sem mu pod krili pobral vse perlice. O, rdeča

čebela! O, temno rdeča čebela! Mojzesu nisem prisolil klofute niti v sanjah.

Smrtna obleka, smrtna obleka,

izčistovana si! Na oblačnem 

nebu plava srna. Kupi

zelenih in rjavih listov padajo na moje vžigalice. Grla, nakopičena z zgrbljenih mul,

povaljana z valjarjem za testo pod Scuolo di San Rocco. Samo

preprosteži spijo pod mastnimi

kočami in si ne umivajo las. O, beli sladki liščki s sladko belo košarico, bili ste.