Pojdi na vsebino

Vandrovca in sadeži

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Vandrovca in sadeži
Ljudska pravljica
Spisano: Jure Repovž
Viri: Zbirka Pravce iz Benečije, urednik Janez Kajzer
Dovoljenje: Dovoljenje, pod katerim je delo objavljeno, ni navedeno. Prosimo, da izmed obstoječih dovoljenj izberete ustrezno.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Dva vandrovca sta nekoč videla blizu nekega gnoj­nega kupa sadika buče, ki je imela take plodove, da so bili večji od pletenice.

- Poglej, je dejal prvi, kako more iz tako majhnega semena zrasti tako velik sad!

- To je res čudna stvar! je dejal drugi.

V Landarju je zvonilo poldan, ko sta bila že gori na Makotah. Izbrala sta si lep dob in sedla v njego­vo senco. Medtem ko sta južinala, sta se pogovarja­la o tej stvari pa o drugi. In prvi je dejal:

- Kako je vse čudno na svetu, poglej, kako majhne sadove ima ta velik dob!

- Ah ja, je dejal drugi, tako je pač Bog ustvaril.

Potlej sta zaspala. Ravno sta lepo sanjala, ko je na nos enega od vandrovcev trdo padel želod. Vandrovec je skočil in se potipal po nosu. Želod ga je ra­nil do krvi. Ko je drugi vandrovec to videl, je dejal:

- Ah, vidiš, Bog ve, kaj dela, in prav je, da ima dob tako majhne sadeže. Če bi bili želodi veliki kot buče, bi bil ti sedaj mrtev!