Vaše c. k. Veličanstvo!

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Vaše c. k. Veličanstvo!
anonimno
Podpisano Slovensko družtvo.
Spisano: Kmetijske in rokodelske novice, let. 6, št. 48 (29.11.1848)
Viri: [1]
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 75%.svg To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Slovenski narod je cesarstvu stolétno vernost in udanost ohranil. Desiravno po poprejšnjih zatiravnih razmerah vladjanja v svojim narodnim občutu in v svoji narodni omiki zaderžan, je vedno za svitli Habsburško-Lotrinški prestol z nepremakljivo zvestobo stal.

Vzdigoval je svoj nerazkrušljivi sčit zoper meč sovražnikov, zoper nevéro in zoper pogubno iz jutrovih dežel vdirajočo kugo, v brambo avstrijanskiga cesarstva.

Ta narod bo tudi zdaj v razdruživnim vrenji narodov močni jez postavil, odbiti Avstrii nevarne naklepe nemškiga narodniga zbirališa v Frankobrodu.

Zdej so Slovenci prejeli plačilo za svojo neganljivo zvestobo. Cesarska beseda je svobodo in narodno enakopravnost izrekla.

Edino, veliko cesarstvo je tako še le občinstvo vsim v njim zedinjenim narodam postalo, in Slovenci z veseljem kri svojiga zvestiga serca za-nj zastavijo, prepričani, de se bodo tudi drugi enako opravičeni narodi obširne deržave te udanosti radi vdeležili.

Frankobrodški narodni zbor se je z znanimi razdelki prihodne nemške ustave zavezo avstrijanskiga cesarstva ločiti prederznil.

Modro vladarstvo Avstrije se bo brez dvombe izpeljavi tacih sklepov z vso močjó zoperstavilo.

Ponižno podpisano slovensko družtvo se ne prederzne, veljavno mnjenje visokimu prestolu ponuditi, ‒ kakor glas željá in občutov slovenskiga naroda pa vender za svojo dolžnost spozná, Vašimu Veličanstvu in v obličji svetá misli slovenskiga ljudstva razodeti.

To ljudstvo je v nerazdeljivosti avstrijanskiga cesarstva pervi in nedotakljivi pogoj svojiga narodniga življenja na podlagi zagotovljene enakopravnosti vsih narodov spoznalo.

Iz tega vzroka je z nezaupanjem v nemško edinstvo, zoper svoje prepričanje in le iz spoštovanja cesarskiga ukaza, poslance za Frankobrod volilo, kakor tó volitni zapisniki spričujejo.

Pri tem ravnanji se je slovenski narod deržal pravila, de, če pràv se zgodovinska, na pragmatiški zakon in na pismo nemške zveze operta pravica pri ustavni vladi kterimu omajana biti zdi, saj prirojena deržavna in narodov pravica nepremagljiva bramba in jez biti mora zoper silo časov.

Nemški narodni zbor v Frankobrodu na Majnu rani s svojimi sklepi ne le zgodovinsko temuč tudi prirojeno pravico avstrijanskih narodov, in vsi avstrijanski poslanci, če bi tudi vsi enakih misel bili, zavoljo manjšiga števila takih sklepov vstaviti ne morejo.

Dolžnost lastne brambe zaukaže tedej vsim avstrijanskim narodam se takimu počenjanju ojstro zoperstaviti.

Ponižno podpisano slovensko družtvo, ki po svojih udih iz vsih slovenskih krajev želje in misli slovenskiga naroda pozná, za svojo sveto dolžnost derží, namesti njega se tu oglasiti in pristopi k visokimu prestolu Ferdinanda dobrotljiviga s prošnjo:

Vaše Veličanstvo naj blagovoli milostljivo narediti, de se slavjanski poslanci iz nemškiga narodniga zbirališa v Frankobrodu nazaj pokličejo.

Slovensko družtvo v Ljubljani 19. listopada 1848.