V umirajoči dan

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Rano zjutraj V umirajoči dan
Anica Černej
Pismo (Anica Černejeva)
Spisano: Pretipkala iz Moje poti 1975, Klara Omovšek.
Izdano: V Ljubljani: Partizanska knjiga
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


<poem>

V umirajoči dan je segla moja duša s svojimi rokami — Odprla mu je svojo dlan. Zdaj čaka.

O, saj ničesar ni. Le skrit in morda že izdan spomin drhti nad njo, nad mojo dušo in nad to dlanjo in plaka.

Ti pa si tuj in tih in ves neznan nekje med belimi in daljnimi gorami, ki so kot silen dih neskončnosti nad nami, in vendar misliš, da je vse le bežen san.

Glej, mrak se spušča na večerno plan — a jaz živim od tistih svetlih dni, od treh besed, od najine poti in moja duša je odprta drobna dlan.