Slovensko pesništvo upora 1941–1945. 1: Partizanske. Ur. Boris Paternu s sodelovanjem Marije Stanonik in Irene Novak-Popov. Ljubljana: Mladinska knjiga/Partizanska knjiga, 1987. 209.
Dovoljenje:
To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Tebi, Simon, bodi slava,
sto poteka danes let,
kar je mati kmečka prava,
dala zreti naš ti svet.
Streha slamna koče uborne
in preprosta gorska vas,
dom, družina v njej uborna,
tam si prišel ti med nas.
Čase blažene mladosti
otrok na planini žil,
pasel čredo, pel radosti,
kralj višave sam le bil.
Ali, oh, zapustil drage,
šel med južni sončni svet,
kitice si prve, blage
vpletel v slovenski cvet.
In prebral si novo mašo,
plašč oblekel si teman,
grenkosti izpil si čašo,
svobode minil tvoj san.
In kot slavček nam popeval
po doleh si in bregeh,
ni te narod naš umeval
in dolžil pregreh je vseh.
Utrujen na jesen življenja
dvomov, zmot si pot končal,
bilo je dovolj trpljenja,
nam slovo za vedno dal.
Zdaj med svojci tam ob Soči
prah leži tvoj pokopan,
mimo vali vro deroči,
dan izteka mnog solzan.
Ali pesmi sladki glasi,
Simon, blažijo srce,
vrnejo srečnejši časi,
da po zarji sonce vspe.
Eden krov za vse postrani
dal zavetje bo odslej,
združeni da vsi Slovani
čast branili svojih mej.
»Besedilo je podpisano s tov. Blisk; to ime se zdi kobariškim borcem in aktivistom znano, vendar se ne spominjajo, kdo ga je imel. Mogoče je to bil Franc Manfreda-Toka, 47-letni mizar. Besedilo je nastalo septembra 1944, medvojni prepis hrani Andrej Pagon-Ogarev.« (Paternu 1987: 209)
