V slovenskih vaseh

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search

Vsak večer z mrtvaškim prtom

hiše - okostnjake mrak pregrne,

vsak večer med razvaline črne

veter iz svobodnih gor zapiha

in med razvalinami takole vzdiha:


Vsako noč prihajam med požgane hiše,

kjer nekdaj na oknih

so rdeče pelargonije cvetele,

kjer pod oknom fant dekletu

kmečki nagelj je v lase pripenjal.


Zdaj je žalostno in pusto tod...


Fant, ki je dekleta z rožo bil okitil,

je obležal v hostah lansko zimo...

In dekle...?

V zaporih so umirala dekleta.


Kmalu vel bom po slovenski zemlji,

pel bom, vriskal od veselja,

in junaški partizan bo z nagljem

okrasil lase dekletu.

Vse drugače, lepše bo takrat na svetu.