V pričakovanju

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
V pričakovanju
Rudolf Rojc
Izdano: Književnost 12/3 (1935), 420
Viri: dLib 12
Dovoljenje: Copyright.svg Besedilo še ni v javni lasti, a je dostopno na portalu Digitalne knjižnice Slovenije (dLib.si)
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

Preklete in neznosne, dolgočasne ure,
ko v tem tovarniškem oddelku mračnem ždim,
postopam, delam se, ko da bi delal
in zdim se sebi samemu neumni božji volek
in čakam in se ne borim.

Vsak dan pa rasejo brezdelnih vrste;
so fantje, so možje, so žene in dekleta
in vsem, in vsem pretesen je ta svet.

Ho, kdo bi vedel, kdaj še jaz v te temne vrste stopim,
k izobčencem, brezdomcem in brezdomovincem.
Morda ostanem, ker je majhna, majhna moja plača,
morda bom pal, še za sramotnejši denar prodal se,
ker ni še prišel čas, ko bomo složni vsi, kar nas trpi v fabrikah.

O, pa takrat – takrat ne bom to jaz,
drug človek bo, ki bo omagal in bo pal
in ki ga žalostno in strogo bo vprašala žena: »Le zakaj si nas izdal?«
– ker tudi ona dolga leta že v fabriko hodi.