Pojdi na vsebino

V ktere politiške in sodniške kantone bo Krajnska dežela v prihodnje razdeljena?

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
V ktere politiške in sodniške kantone bo Krajnska dežela v prihodnje razdeljena?
anonimno
Spisano: Kmetijske in rokodelske novice, let. 7, št. 27 (4.7.1849)
Viri: [1]
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Kakor so bili cesarski kantoni (Bezirke) dozdej po deželi razdeljeni, takó ne bojo prihodnjič v nobeni deželi več ostali. Nova vstavna naprava bo premenila zraven premembe njih opravkov tudi kraje kantonskih sedežev. V Ljubljanskim nemškim časopisu beremo novo napravo za Krajnsko deželo, ktera bo takale:

Naprava novih kantonskih sodníš se opíra nekoliko na kantonsko napravo, kakoršna je pod Francozam bila, in bo obstala iz 2 velicih deželnih sodníš (Landesgericht) in iz 32 majnših kantonskih sodníš (Bezirksgericht).

Deželni sodniši bote za celo Krajnsko deželo v Ljubljani in v Novim Mestu.

Kantonske sodníša pa bojo: 1) mesto Ljubljana, 2) okolica Ljubljanska z nekterimi soseskami Novomeške kresíje vred, 3) Krajnj, 4) Radoljca, 5) Krajnska Gora, 6) Teržič, 7) Loka, 8) Kamnik, 9) Bèrdo (Egg ob Podpestch), 10) Zalog (Wartenberg), 11) Verhnjika, 12) Planina, 13) Postojna, 14) Lož (Laas), 15) Bistrica, 16) Senožeče, 17) Ipava, 18) Idria, 19) Velike Lašče, 20) Ribnica, 21) Kočevje, 22) Černomlj, 23) Metlika, 24) Novo Mesto, 25) Žužemberk, 26) Trebnje, 27) Mokronog, 28) Kostanjevica, 29) Kerško Mesto, 30) Novi Dvor (Weixelstein), 31) Zatična, 32) Šmartno pri Litíi.

Deželno sodníše Ljubljansko bo obseglo pervih 18, deželno sodníše Novomeško pa 14 poslednjih kantonskih sodníš.

Med temi kantonskimi sodníši jih je 7, ki bojo kantonske sodníša perviga klasa in zraven tudi kantonske kaznovavne sodníša čez prestopke1; te sodníša bojo:

1) v Krajnji za Krajnski, Loški in Teržiški kanton;

2) v Radoljci za Radoljški kanton in Krajnsko Gôro;

3) v Postojni za Postojnski, Planinski, Senožeški, Ložki in Bistriški kanton;

4) v Ipavi za Ipavski in Idriški kanton;

5) v Kočevji za Kočevski, Ribniški in Veliko-Laščji kanton;

6) v Černomlji za Černomljški in Metliški kanton;

7) v Trebnim za Trebniški, Žužemberški, Mokronoški, Novo-Dvorski in Šmartinski kanton.

Deželno sodníše Ljubljansko v svoji lastnosti kot kaznovavno sodníše čez prestopke obseže na dalje naslednje kantone: mesto Ljubljano, okolico Ljubljansko, Verhniko, Kamnik, Berdo in Zalog; ‒ deželno sodníše Novomeško v ravno ti lastnosti pa obseže Novomeški, Kostanjevški in Kerški kanton.

Za politiške rečí pa bo krajnska dežela v 10 kantonskih poglavarstev (Bezirkshauptmannschaft) razdeljena, namreč:

1) Kantonsko poglavarstvo v Ljubljani bo obseglo naslednje sodniške kantone: mesto Ljubljano, okolico Ljubljansko in Verhnjiko;

2) Kantonsko poglavarstvo v Kamniku bo obseglo Kamniški, Berdski in Založki kanton;

3) Kantonsko poglavarstvo v Kranji bo obseglo Krajnski, Loški in Teržiški kanton;

4) Kantonsko poglavarstvo v Radoljci bo obseglo Radoljški in Krajnsko Gorski kanton;

5) Kantonsko poglavarstvo v Postojni bo obseglo Postojnski, Planinski, Senožeški, Loški in Bistriški kanton;

6) Kantonsko poglavarstvo v Ipavi bo obseglo Ipavski in Idriški kanton;

7) Kantonsko poglavarstvo v Novim Mestu bo obseglo Novomeški, Kostanjevški in Kerški kanton;

8) Kantonsko poglavarstvo v Trebnim bo obseglo Trebinški, Žužemberški, Mokronožki, Zatičinski, Šentmartinški in Novo Dvorski kanton;

9) Kantonsko poglavarstvo v Kočevji bo obseglo Kočevski, Ribniški in Veliko Laščji kanton;

10) Kantonsko poglavarstvo v Černomlji bo obseglo Černomljški in Metliški kanton.


1) Sodniki ločijo pregreške od prestopkov; prestopek (Vergehen) je nar manjši stopnja prelomljenja postav. Vredništvo.