V jeseni

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Svetla tišina V jeseni
Anica Černej
V snegu
Spisano: Pretipkala iz Moje poti 1975, Ana Kavčič.
Izdano: V Ljubljani: Partizanska knjiga
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


<poem>


Astre na jesenskih gredah so vzcvetele, v gajih so vesele pesmi onemele.

Na drevesih so poslednji listi vztrepetali, zlati žarki so v jesenski megli zaostali.

Mračni dnevi mračne duše nam pustijo, da pozabljamo pomladno sončno melodijo,

da otožnost se prikrade nam v domove, da poroma naša misel na grobove

in da blodi naša duša po ravnini, kot da išče sama sebe med spomini.

Težke so jesenske slutnje, ko se barva vrt in gora: kakor megla v tistih jutrih so - in v srcu kakor mora.

Meni, glejte, pa se hoče ravno v teh jesenskih dnevih svetlih misli o pomladi in o sladkih ptičjih spevih.

Meni, glejte, pa se hoče sonca, smeha in življenja - sredi teh jesenskih slutenj - jasnih dni in hrepenenja.

In še mnogo, mnogo vsega, kar mladost nam večno daje, se mi hoče v tej jeseni, ki po naših krajih lega, ki v globine naše sega, da nam - kakor drobne ptice - naše plahe duše bega.