Pojdi na vsebino

V jeseni

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Svetla tišina V jeseni
Anica Černej
V snegu
Spisano: Pretipkala iz Moje poti 1975, Ana Kavčič.
Izdano: V Ljubljani: Partizanska knjiga
Dovoljenje: To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt




Astre na jesenskih gredah
so vzcvetele,
v gajih so vesele pesmi
onemele.

Na drevesih so poslednji listi
vztrepetali,
zlati žarki so v jesenski megli
zaostali.

Mračni dnevi mračne duše
nam pustijo,
da pozabljamo pomladno
sončno melodijo,

da otožnost se prikrade
nam v domove,
da poroma naša misel
na grobove

in da blodi naša duša
po ravnini,
kot da išče sama sebe
med spomini.

Težke so jesenske slutnje,
ko se barva vrt in gora:
kakor megla v tistih jutrih
so - in v srcu kakor mora.

Meni, glejte, pa se hoče
ravno v teh jesenskih dnevih
svetlih misli o pomladi
in o sladkih ptičjih spevih.

Meni, glejte, pa se hoče
sonca, smeha in življenja -
sredi teh jesenskih slutenj -
jasnih dni in hrepenenja.

In še mnogo, mnogo vsega,
kar mladost nam večno daje,
se mi hoče v tej jeseni,
ki po naših krajih lega,
ki v globine naše sega,
da nam - kakor drobne ptice -
naše plahe duše bega.