V imenu ljubezni
| Kamenčki na poti Marija Kern |
| |||||||||||||
Vse dolgo poletje
sem ljubil dekle,
verjel v njene besede,
da zanjo sem vse.
A brez poljuba , pozdrava,
je za vedno odšla,
kot da nikoli
ni moja bila.
Zdaj v mrzli jeseni
srečujeva se,
a njeni pogledi
od mene beže.
Brez nasmeha , pozdrava
naprej odhiti,
mene pa rana
spet zaboli.
V imenu ljubezni - ji vse odpustim,
v imenu svobode - vse dobro želim,
v imenu spominov - mi je večkrat hudo,
v njih vedno bo z mano,
v njih vedno bom z njo.