V gostilni

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Večer V gostilni
(Poezije)
Dragotin Kette
Šumi les
Dovoljenje: Edit-delete-not encyclopedic.svg Dovoljenje, pod katerim je delo objavljeno, ni navedeno. Prosimo, da izmed obstoječih dovoljenj izberete ustrezno.
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


<poem> Zašlo je žarko sonce, utihnil daljni zvon, a v naši tihi sobici še poje polifon.

In v moje srce slavček predrobni je zletel, predrobno spletel gnezdece, predrobno je zapel.

Kot o večerih poje ob senčni stružici o svoji lahki ljubici, o plahi drúžici.

Njegove melodije sekiric nimajo, njegova sladka čuvstva pa se nič ne rimajo . . .

Ni vinca tako sladkega še v Beli Krajini, kot dražestno reznó-sladki poljubi najini.

Zato le daj še, ljuba, še pet, še pet minut, potem bo slavčka vzdignila iz gnezdeca perut.

Zašlo je žarko sonce, utihnil daljni zvon, utihnil tudi davno že pojoči polifon.