V gostilni

← Večer

V gostilni (Poezije) Dragotin Kette

Šumi les →

Dovoljenje:	Dovoljenje, pod katerim je delo objavljeno, ni navedeno. Prosimo, da izmed obstoječih dovoljenj izberete ustrezno.
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

<poem> Zašlo je žarko sonce, utihnil daljni zvon, a v naši tihi sobici še poje polifon.

In v moje srce slavček predrobni je zletel, predrobno spletel gnezdece, predrobno je zapel.

Kot o večerih poje ob senčni stružici o svoji lahki ljubici, o plahi drúžici.

Njegove melodije sekiric nimajo, njegova sladka čuvstva pa se nič ne rimajo . . .

Ni vinca tako sladkega še v Beli Krajini, kot dražestno reznó-sladki poljubi najini.

Zato le daj še, ljuba, še pet, še pet minut, potem bo slavčka vzdignila iz gnezdeca perut.

Zašlo je žarko sonce, utihnil daljni zvon, utihnil tudi davno že pojoči polifon.