V gaju (Simon Gregorčič)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
V gaju
Simon Gregorčič
Dovoljenje: Edit-delete-not encyclopedic.svg Dovoljenje, pod katerim je delo objavljeno, ni navedeno. Prosimo, da izmed obstoječih dovoljenj izberete ustrezno.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Tebi v krilo, senčni gaj,
srce sili žali polno,
ti hladu, miru mu daj,
leči dušo bolno.

V lesu ves človeški rod
prvi pokoj sladki uživa,
ko ga težki utrudi hod,
v lesu spet počiva.

Ti drevo si že zravnal,
ki bilo je zibka moja,
dom mi tudi boš stesal
večnega pokoja.

A poveej, mi ljubi log,
je li že sadika vzklila,
koja narodnih bo tog
rakev srcu mila?

Oj povej mi,li kali,
raste li že tista jelka,
ki Slovanstvu zlatih dni
srečna bo zibelka?-

Gaj, poprej miran in tih,
z listjem lahko je zašumel,
nadebudni drevja dih
duh je moj razumel!