V Bohinj!
| V Bohinj! |
| |||||||||||||
Dograjena je bohinjska železnica, končano večletno grajenje proge, ki razkrije čuda in lepoto Gorenjske v nje najveličastnejših pokrajinah. Kot del imponujočega projekta zgradbe najkrajše zveze severnih dežel in Trsta, po kateri si poišče svetovni promet v bodoče svojo pot, je bohinjska železnica v ugodnem položaju, da po njej zaslovi dobro ime lepe Kranjske v kratkem in za trajno daleč po svetu.
Od Jesenic, kjer se zadivi tujec v Savsko dolino, obrobljeno od naših Karavank, nas spelje železnica pod Mežaklo tja nad Vintgarski šum, skozi predor pa v Blejski kot, da se ustavi ravno nad jezerom v razgledni višini, s katere se vzradosti oko ob idili prelepega Bleda. Ne lahko bo najti para pogledu, ki se nudi očem ravno z blejske postaje, in smelo pač pričakujemo, da bo postaja Bled biser v prelesti, s katero je nova železniška proga tako bogato obdarovana.
Za Bledom zavije proga v Bohinj, v to tiho, poezijo dihajočo dolino; tik bregov Save Bohinjke in v samem zelenju bogatih gozdov, ki se vzpenjajo iz doline po smelih, bujno zaraslih straneh, se vije železnica naprej do Bohinjske Bistrice, pri kateri se razstopi dolina v naširoko odprto ravan, ki jo obkrožujejo Bohinjske planine in Julijske Alpe s svojimi snežnimi vrhovi.
Črna prst in Rodica, za tema pa Porezen in vrsta drugih, ž njimi uspešno tekmujočih vrhov čini ozadje tej ravani. Na njej zagledamo prelepo Bohinjsko Bistrico, za katero vabijo k pohajanju v višine pašniki po lahno vzpenjajočih se bregih, s katerih nas pozdravlja sto in sto raztresenih planšarskih kočic. Pogled, ki se nam nudi na Bohinjsko Bistrico iz bližnjih Bitenj, je vzradoščajoč in vabljiv, pogled, ki osrečuje, da vzkipita duša in srce.
V Bohinju smo, v planinskem raju, v novem predelu naravnih krasot polne Kranjske. Naprej idemo tja k Bohinjskemu jezeru, k največjemu jezeru Kranjske, ali pa krenemo v stran v slikovito Srednjo vas in više v vas Koprivnik ali pa na Pokljuko in vedno više črez Velo polje na Triglav in pa nazaj s Triglava mimo Sedmerih triglavskih jezer in vodopada Savice v veličastni konec ob Bohinjskem jezeru.
Ne bodi mesta tu ocenjevanju vsega, kar nudi Bohinj. Članek ta je le v pozdrav otvoritvi železnice, ki nam da že prihodnji mesec novo smer za pohajanje v kraje, ki so doslej le malo znani. Drugo je, kar naj naglašamo v teh vrstah, želja, naj bi vzbudil promet, ki ga spelje nova železnica v Bohinj, podjetnost v krogih narodnih slojev, ki naj bi storili ono, česar ni več zamuditi, ako se hočemo okoristiti z bogastvom, ki ga nudi ta prekrasni kraj. Skrb za tujce, skrb za privabitev letoviščarjev je sedaj prvo, kar nam bodi na misli, ta skrb bodi klic, ki naj najde glasnega in trajnega pa uspešnega odmeva vsepovsodi!
Gradite hotele, gradite in vzdržujte dobre gostilne in preskrbite stanovanj, katerih doslej pač povsodi v Bohinju primanjkuje! Zgradite prvi hotel na Bohinjski Bistrici, postavite ga tja v bližnje Bitnje, odkoder se nam nudi prelep pogled na Bistrico, in drugi hotel tja ob Bohinjskem jezeru, tretji pa v Srednji vasi, oni slikoviti naselbini, ki ji ustvarjata vrhova Rudnice in Studora prelepe konture in ji dajeta neprecenljivi blest prave gorske pokrajine. Centralna lega Srednje vasi, postavljene v vznožje znamenitim gorskim partijam, ležeče blizu jezera, v krasni prirodi, je porok, da bo procvital tu zgrajen hotel.
Skupina teh treh hotelov bi naj bila temelj organizaciji za privabitev letoviščarjev. Hoteli ti bi dali smer gradnji zasebnih manjših zavetišč in pa gradnji vil, s katerimi bi se le dopolnil sistem za obljudenje pokrajine, z zgradbami takimi šele se odbije čep, ki brani doslej, da bi se stekalo v deželo bogastvo.
Le prav malo je tega, kar vidimo danes započetega v privabitev tujcev: turistovski hotel ob Bohinjskem jezeru, novo zgrajeno malo, a mično poslopje »Triglav« g. Grobotka v Srednji vasi in pa drobno gostilniško stavbo g. Ravhekarja v koncu Bohinjskega jezera. Vse to je le premalo, to so le plahi poskusi, vse pohvale in priporočila vredni, toda nezadostni glede na naval tujcev, ki ga mora privabiti nova železnica in ki bi ga mogla izkoristiti le energična, veliko ustvarjajoča podjetnost. Ni smeti prezreti, da leži Bohinj ob veliki svetovni železnični progi, da mu je blizu kakor Trst tako Ljubljana in da mu postanejo po dograjenju turske železnice blizke tudi severne, pred vsem češke dežele. [1]
Ne plašite se, postanite podjetni in gradite čim večje hotelske stavbe, ne bojte se kake konkurence, saj vas učita Švica in pa Tirolsko, da je promet tujcev le tem večji, le tem obilnejši, čim več je v kraju hotelov! Kjer stoje trije hoteli-orjaki, začutijo kmalu potrebo, da zgrade še četrtega!
Blagostanje, katerega se radujejo dežele kot Švica in Tirolska pa druge, ki se ponašajo s lepoto svojih pokrajin ne manj ko s tujskim svojim prometom, naj se naseli tudi na Kranjskem. Zastavimo svoje moči v Bohinju, posrečiti se mora, vzdramimo se ob klicu »v Bohinj!« in kmalu se bo začudila vsa Kranjska ob uspehih, ki jih dosežemo, potem pa bo konec nezaupanja, konec brezmočnosti, ki je doslej ovirala vzrast tujskega prometa na Kranjskem, ovirala blagostanje prelepih gorenjskih pokrajin!
Na delo torej posamezniki in društva!
- ↑ Gradnjo hotelov v Bohinju priporoča ravno sedaj okolnost, da hoče železniška uprava podpirati take stavbe ob novi železnici s tem, da prizna dovažanju stavbnega materijala in tudi oprave znižano voznino in da preskrbi celo brezplačno stavbne načrte.