V žaru brezupja

Za druga istoimenska dela glej V žaru brezupja.

V žaru brezupja... Hajdamak

Spisano:	Pretipkala iz Naše moči 1906, Manja Belina.
Viri:	http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GHTPQ1SA
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

V žaru brezupja oči mi topé
v drenje in vrenje razljučenih mas:
besnost narašča in krči srcé,
joče ljubav se — — — ah, črno gorje
pôlje v valovih čez steblo in klas.

Zemlja temni se... le tutam v oči
izza oblakov zablisne se kres;
vzgiblje vsemir se, in grom zabrni
skozi to žalost objokanih dni
kakor popevka razkošnih nebes.

Sila se dviže... na žitje in smrt
mase drvijo, gorijo strasti — — —
Dedek drhti na krivljenko oprt,
babica joče — ves up ji je strt —,
deca na prsih tresočih ječi.

V kotu pa tihem pozabljena mré
trudna devojka nebeška — ljubav;
v žalosti k nebu osamljena zré,
da odposlanec-krilatec prispè
in jo ponese do sinjih višav...