VI. Čemu mi na grob kamenit spomenik?

Čemu mi na grob kamenit spomenik?
Da bele kosti bi mi tlačil?
Saj breme ko kamen neznosno težák
Do konca življenja sem vlačil.

Pred tem spomenikom kak potnik-čudak
Kedaj radovednost bi pasel —
In s prašno nogó bi gomilo teptal,
Ki mah jo je mehki zarasel.

Naj voda bo moj spomenik in pa zrak,
V nju moje ime zapišite!
Z nesmrtnimi deli pa, narodu v čast,
Vi svoje si v bron zadolbite!