Uvod (Bòj pri Lémni)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Bòj pri Lémni Uvod
(Bòj pri Lémni, Pesni)
Fran Serafin Cimperman
Bòj
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Mislèč, da Móhamedovo postávo
Dopólni, po vsèm svéti svojo véro
Razšíri in povzdígne sêbi slávo,
Razdéne Turek mésto marsiktéro,
Ljudíj poséka mêčem brez števíla
In trínoških dejánj stvorí čez méro.
Kakòr bi sréča sama mu služíla,
Okróg si dáleč mêje razprostráni;
S tem móč njegóva se je uterdíla.
Vendàr še bôji nijso vsi končáni,
Marvèč zbudé se mu naklêpi nóvi,
Ki dólgo žé jih skríte v pèrsih hrani.
Ponósno polumésec se njegóvi
Čez mésta in dežêle mnoge svéti,
Ne čújejo zvonòv se vèč glasóvi.
Kar bôžjih hramov hôtel nij podréti,
Proménil je v bliščéče jih mošêje,
V njih „Allahu“ se slíši slava péti.
Kerščánskih še dežêl se malo štêje,
Velíko kristijánov je življênje
Zgubílo v bóji, druge to serčnêje
Stvorí, da jih ne stráši vse terpljênje,
A Turku bojažêljnemu zdaj vróče
Še bolj se vnáme zmage poželjênje.
Zadôsti mu do Dónave deróče
Pokrájne nijso, Pélaga otóki,
Valáško, Serbsko, Bósna, vse cvetóče.
Ne ganejo udòv, sirót ga jóki,
Da jénjal bi od grôznega dejánja,
Še vedno ima mèč kervávi v rôki.
Beséda paše se povsód oznánja:
„Kakòr v nebésih en sam bog kraljúje,
Takó naj zêmlja enemu se klánja!“
Ta mísel se mu vedno v pèrsih snúje,
Obéta mu povsód prihódnje zmáge,
K serčnósti večji še ga navdušúje.
Planíti skléne dalje še na vrage,
Si pridobíti nevmerljívo slavo,
In če veljá kerví do zadnje sráge.
Vojákov trúmo zbêre na planjávo
Ter razodéne jim naklêpe svôje:
„Na Lémno vdárimo zdaj, na terdnjávo,
Če hrabro zmágate vse tèrde bôje,
Velíko boste dóbili plačílo;
Planíte v kristijánov majhne rôje,
Pesè končájte vsè, kar se branílo
Bi jih in ne hotélo vam podáti;
Obzídje tudi nas ne bo strašílo.
Za zmago tù se nam nij tréba bati,
Ker vêlik „Allah“ je in prôrok svéti
Ne bo pesòm dopústil zmagováti.
Pa ako vtégne kóga smèrt zadéti,
Saj vsi so v raji, ki so v bóji pali;
Terdnjávo málo lèhko nam bo vzéti!“
Zdaj v trúmah bóbni so zaropotáli,
Počási blíža vôjska se terdnjávi,
Ki húd napàd imá prestáti kmali.
Junákov slavijánskih krêpko stavi
V brán majhna trôpa Turku se, germéči
Topóvi jih ne strášijo, kervávi
Potóci ne, ne mêči se bliščéči;
In ko se rúšiti obzídje jame,
Junáci nóčejo se še podvréči.
To Turku čèrt in jézo še bolj vnáme,
Ker hrabro se bojújejo junáki
In jármu nóčejo vkloníti ráme.
Pomóči kristijáni nad obláki
Pa čakajo od vôjnih trúm gospóda,
Ki pómoč móre dati v síli vsaki.
Kakòr pripélje solnce se od vzhóda,
Lemnjánom príde zdaj devíca míla,
Po njì otéta Lemni je slobóda;
Hrabróst jo njéna véčno bo slavíla.