Uporna pesem
Uporna pesem Vera Albreht |
|
Čeprav ne verjem v srečo več, jo bom iskala,
dokler to srce v prsih mi ne jenja bíti.
Čeprav bom dvojno ceno zanjo plačevala,
še so zakladi v mojem srcu skriti.
Vsevprek, zlato v pesteh, jo bom iskala:
v gozdovih, v senci hrastov v noč šumečih,
ožganih tratah, sredi bilk dehtečih,
na gorah, kjer se zemlja z nebom spaja,
kjer solnce ledenikom solzo taja.
V vrtincu velemest, kjer prostitutka
z leseno peto ob asfaltni tlak
v samotno noč usmerja svoj korak.
Kako je nizka, bratje, sreča vaša!
Prečuta noč, izpita polna čaša,
telesa plačana, ki niso vaša.
O še, še neizmerno sem bogata!
In vse zlato srca bom zanjo dala,
za en sam gram te iluzorne sreče,
ki jo zaman v mladosti sem iskala.
==Opombe urednice Vera Albreht, Uporna pesem, Pelin v srcu, izbrala in uredila Alenka Župančič, Ljubljana : Forma 7, 2015, str. 31.