Uporabnik:Aleksandrarjazanova

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search

Domače naloge[uredi]

Prva domača naloga[uredi]

Druga domača naloga[uredi]

Prvič sem slišala o Slavistični reviji pred dvema letoma, takrat sem študirala medjezikovno posredovanje na Filozofski fakulteti. Večkrat je bila omenjena na predavanjih in zaželena za branje. Ponovno sva se srečali letos, v prvem letniku študija slovenistike. Ko sem začela gledati vsebino, prvo, kar sem opazila je bil članek Natalije G. Karapetjan in Ljudmile K. Serove, ki prihajata iz Rusije. Njun članek je bil namenjen raznolikosti epitetov v ruskem jeziku, kadar govorijo o vremenu. Naredili sta raziskavo in analizirali epitete in prilastke, ki obstajajo v živem govoru. Ta raziskava razkriva posebnost nacionalne mentalitete in je lahko v pomoč tujcem, ki se učijo ruščine, tudi prevajalcem. Torej ta članek me je spodbudil k branju te revije.

Tretja domača naloga[uredi]

Računalniška pismenost je osnova za sodoben svet. Sodobna družba zahteva računalniško znanje, ker brez tega ne gre več. Tako ali drugače se moraš prilagoditi tej dobi in se naučiti delati z računalnikom. Tipkanje je zelo pomembno, dejansko postaja pomembnejše od ročnega pisanja, kar mene osebno zelo čudi. Ljudje se ne znamo več pogovarjati med sabo, namesto nas govori tipkovnica.

Četrta domača naloga[uredi]

Rada berem že od nekdaj. Še ko sem bila otrok, sem rada zahajala v bližnjo knjižnico pa kaj brala zase. Doma imam zbirko najrazličnejših knjig v ruskem, ukrajinskem, angleškem in slovenskem jezikih ... Imam tudi zvezek, kamor zapisujem, katere knjige sem prebrala in seveda kakšne citate zraven. Ne glede na razvoj sodobne tehnologije (govorim o telefonih, računalnikih ipd.), s pomočjo katerih lahko bereš online, še vedno sem zvesta knjigam v fizični obliki. Menim, da spadam h kategoriji, ki se imenuje "stara šola". Najbolj pa me veseli to, da je literatura dejansko okrog nas. V Ljubljani se vedno dogajajo neka literarna srečanja, okrogle mize itd. Lepo je vedeti, da se umetnost razvija naprej.

Peta domača naloga[uredi]

Slovlit je odlična možnost za vse tiste, ki radi delijo svoje misli ter mnenja naprej. Sicer cilj tega foruma je debatiranje o najrazličnejših zadevah slovenistike, jezikoslovja, humanistike ... Uporabniki se marsikaj lahko zmenijo med sabo in s tem omogočajo širjenje informacije. Je zelo hiter in zanimiv način diskurza.

Slovar[uredi]

>Kredibilnost - lastnost, značilnost verodostojnega, to je takšnega, ki mu je verjeti, zaupati.

>Emancipacija - pridobitev enakopravnega položaja.


Nova pisarija[uredi]

Pismenost

  • Nova doba, ki se imenuje digitalna, dokazuje to, da tiskane knjige niso več tako aktualne, kot je bilo včasih. Čas je za spremembe, ki jih mora sprejeti ne le mlajša generacija, ampak tudi starejša. Tehnologije so vedno en korak naprej. Mi pa to moramo spremljati. Nihče ne meni, da moramo nehati brati tiskane knjige, lahko v bistvu počneš oboje. Vendarle v sodobnem svetu brez tehnologij ne gre več. Zato pa moramo biti računalniško "pismeni".
  • Wikiji so žargonski izraz, ki nam pove o različnih spletiščih, na katerih lahko dobimo vse informacije, ki jih iščemo. To so: wikivir, wikiknjige, wikiverza, wikislovar. Najlepše pa je bilo videti, da obstaja tudi "Koropedija" (koroška wikipedija). Ne le dobivamo informacije, ampak jih tudi lahko posredujemo mi sami.
  • Creative commons je avtorska licenca, ki izhaja iz svobodne kulture. Zelo se razlikuje od copyrighta. Najprej ponuja tekst, potem pa pod kakšnimi pogoji.
  • Copyright predvsem služi zaščiti prvotnih avtorskih del.
  • Splet omogoča družbi vse, kar potrebuje. Svoboda, dostopnost in vedno na voljo so besede, ki opisujejo današnji internet.


Kredibilnost

  • Objavljanje je postalo precej lažje, kot je bilo včasih. Ovire nastopajo samo takrat, kadar gre za strokovne revije, v dnevnem časopisju itd.
  • Pozorni moramo biti na objave, ki jih beremo prek spleta. Preden se lotimo branja, najprej moramo zvedeti vse o avtorju določene objave, da se potem določimo, ali mu lahko zaupamo oz. ali je dovolj resničen članek, ki ga je objavil.
  • Recenziranje kot sredstvo izogibanja nepreverjenim in nedomišljenim informacijam.
  • Zelo je pomembna jezikovna zmožnost pisca.
  • Različne vrste formata besedil: txt (golo besedilo), doc, docx, rtf, odt (obogateno besedilo), htm (spletno besedilo), pdf (natisljivo besedilo). Avtor mora jih poznati in razlikovati.