Upanje.
Videz
← Mariji brez madeža spočeti. | Upanje. Prvenci Janez Bilc |
Otročje leta. → |
|
Nemirna noč zakrije svet spijoči,
V oblakih černih luna je zakrita,
Razsaja bliskov, gromov moč serdita,
In hrast ustavlja se viharja moči.
Ko bliska svitlo-rdeča luč napoči,
Zagledaš potnika, ki grozovita
Preganja ga osoda silovita —
Na čelu so mu znoja kapi vroči.
Al glej! zdaj serp zašije lune mile,
Zasveti pot mu, ki ga pelje v mesto,
Potihnile so divje noči sile.
Tak upa zvezde serce mi zjasnile,
Pokazale so skoz življenje cesto
Tje — kjer nam sreče zvezde bodo svetile.