Umrlemu prijatelju

Umrlemu prijatelju Vera Albreht

Spisano	Alenka Župančič
Viri	Vera Albrehtova, Umrlemu prijatelju, Ženski svet, 1926, let. 4, št. 11, str. 341.
Dovoljenje	Ta datoteka je objavljena pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0
Stopnja obdelave	To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.

V poslednjih krizantemah so grobovi,
v meglah zavita polja in livade,
na drevju listja rjavkasti sledovi,
v procesijah hodijo ljudje. – Navade

pri nas so takšne pač, da vsak poroma
s prižgano lučko ali s kito cvetja
na tisto njivo zadnjega spočitja,
kjer mu leži prijatelj drag, brez doma ...

Odšel si ti v neznane kraje,
tvoj grob je ozek, mrzel in težak,
zatorej ti obišči mene raje!

Saj veš, da mi je topla roka zate:
ti dolgo molčal si, zdaj mi povej:
kaj res so onkraj naše zarje zlate?

Opombe urednice

Vera Albrehtova, Umrlemu prijatelju, Glas naroda, 1936, let. 2, št. 49, str. 6.