Uganke (Valentin Vodnik)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Uganke.
Valentin Vodnik
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


<poem> Brez vust govorim, nezastopnim molčim. (Bukve)

Kter hočejo moje jabuka jest, ni treba nikol jim mene otrest; le deblu poderi, pod mano poberi! (Krompir)

Rad ješ brez noge, rajši pa, k man obe. (Jajca pa pše)

Rojen še oča ni, sin že po streh leti. (Oginj pa dim)

Tinca sim, pa po men nihče ne strela, sladka sim, cukra pa iz me ne dela. (Bčela)

Eden za jenim tečeta, nigdar se vjeti nečeta. (Dan pa noč)

Pisarna, skrivna zavjáča daleč po svet´ se zatača, jezdi, al voui jo, nosi jo peš, vedno besedna, kaj pravi, ne veš. (Pismo)

Biba leze, bivol ni; tovor nese, osel ni; róge jima, kozel ni; kaj je neki, kaj se t´zdi? (Polž)

Vodíca mičen breg obliva, se varaj - je vsa zapeljiva! (Ženske solze)

Kaj imamo taku dolgu, dokler jišemo, kadar pak najdemo, nimamo. (Vaganovalko)

Kateri kojn ima le dve na pósodbo vzete noge? (Palca, katero otroci jezdijo)

Brez nog tečem, brez koles pelem, na tla ne stopim, vender veliko težo daleč prenesem. (Čoln)

Zakaj dva dni nikol daž negre? (Ker je vselej ena nov v´mes)

Kaku bi se voda v´situ djala, de bi skuzi ne tekla? (Zmerznena)

Kateri čudež bi pianci nar-rajši vidili? (De bi se voda v´vinu prebernila)

Kaj je hitrejši kakor blisk? (Misli)

V` katere sode se ne more vinu tudi skuz odbito veho vliti? (V´polne)

Pomlad´dišim, po lejt´hladim, jesen redim, po zim gorim. (Sadno drevo)

Brez ust govorim, nezastopnim molčim. (Knjiga)

Kože smo strójene, mamo pa šivane prste, vse zvótljene. (Rokavice)

Volič v hlev stoji, rogé pa ven moli. (Meč v nožnjih)

Bolj ga ponuja, huje se kuja, bolj ga napravlja, huje se ustavlja. (Vozel)

Sládko zgovorna stajica, pa v nji so bela jagnjeta. (Usta pa zobje)

Vse odprto, vse prebito, lačno, predrto, zmerom pa sito. (Sito)

Záplata záplato nešteta pokriva, nosi jih kožica, ni zanke, ne šiva. (Tičje perje)

Bela poljska planjava, žito pa sama črnjáva; mimo gre, kdor ne ume. (Pismo pa bukve)

Bratec na bratcu stoji, zobljeta zrnje jedi: eden jih mane, drug se ne gane. (Mlinska kamna:vrhnják in spodnják)

Ves dan piha, zdeha, nikdar se ne upeha. (Kovaški meh)

Šviga,švaga čez dva praga. (Metla)

Po hudičje črno lice ima, po medvedje gruli in momlja. (Pečne istéje)

Zlaténorumen, ma čópek zelen. (Koren)

V bukvah tičim, se nič ne učim. (Molj)

Ni platna, ni šiva, sto peč je pokriva. (Zeljna glava)