Uganke (Branko Rudolf)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Uganke
Branko Rudolf
Spisano: Andreja Jeklar
Viri: Rudolf, Branko (1995). Uganke. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga. (COBISS). 
Dovoljenje: To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt



Oblaki[uredi]

Nimajo kril pa po nebu letijo,

zdaj so prav gosti,

zdaj spet se zgubijo.

Svetli so zjutraj, zvečer žareči,

v soncu prijazni,

v nevihti preteči.

Deževnik[uredi]

Je slepec, grd, zaničevan,

rahlja nam zemljo noč in dan,

a v dežju zleze rad na plan.


Žerjav, ptič in stroj[uredi]

Dolg kljun, dolg vrat in dolge noge,

po vodi koraka, zdaj ribam gorje!

Jeklen in mogočen, kdo neki je to?

Vagon ti privzdigne, kot bil bi pero!


Maček[uredi]

Ima dlačico mehko, brkat je, repat

in hodi po hiši prav tiho kot tat.


Lokomotiva[uredi]

Hiša s kolesi, znotraj gori,

zgoraj kadi se, spodaj vrti.

Črn mož brklja,

pa se nič ne opeče.

Znotraj zapuha, pa čvrsto povleče.


Šah[uredi]

Leseni možici, stolpiči, konjiči,

če znamo igrati, smo umni fantiči.


Vrtavka[uredi]

Možicelj na eni nogi stoji,

vrti se, vrti in potihem brni.


Magnetna igla[uredi]

Je rahla, tanka, pa jo ceni vsak

mornar, vojak, popotnik, učenjak.

Ni trdna, vendar varuje smer poti,

ker zmeraj kaže prav, čeprav drhti.