Uboštvo in poštenost

Pripoveduje Tine z Verbja.

"Kako je le bilo z onimi denarji, Tine, ki so vam pred leti toliko preglavice napravili?" vpraša Podgorcev Matej Tineta z Verbja, ko so se bili v soboto zvečer Novovaški možje zbrali pri brivcu, da jim pomladi obraze za drugi dan.

"O, tega je že več ko dvajset let, blizo trideset jih že bo", odgovori Tine z Verbja, že bolj prileten, suh možiček, „vendar pa še vse dobro vem".

Kolikokrat se spominjam, kako je moj oče umiral, Bog mu daj dobro!

Bilo je malo pred božičem nek ponedeljek, in v Bilku je bil ravno teržni dan. Sneg je naletaval tako, da pot ni bila ravno lepa, pa naš oče se le napravi v Bilek prešička kupit, in še neke opravke je imel. Malo čez poludne gre s Kopačem nazaj čez veliki terg, kjer je bilo še mnogo sejmarjev. Kar zagleda listnico v blatu. Pobere jo, malo obriše in začne klicati, kedo je kaj izgubil ? „Ne bodi neumen", pravi mu Kopač. „Lej, tako tijahkovsa k potepin izmuzne denar iz rok. Tiho bodi pa spravi! Ce se kedo oglasi, saj mu vedno še lahko daš; če ne, pa imejva vsak pol". Naš oče sprevidi, da res ni posebno pametno in previdno, tako ponujati najdeno stvar. Spravi jo rekoč: „Doma bom dal oznaniti, bo se že glasil, kedor jo je izgubil; morebiti, da ga pa že med potjo dobim, če j e bil kedo od nas. Zas e ne bova obderžala tujega blaga". Tako se napravi domov; prešička je bil že prej oddal Logarjevemu hlapcu na voz. Po vasi gori grede vidi pred Novakovo hišo doli sred vasi Osojnikovo Nežo, ki je tudi že umerla, da svoji sestri, ki je bila na Novini omožena, skerbno nekaj pripoveduje in se solzami v očeh toži. More biti je ta izgubila, misli si in mimo grede popraša, kaj ji je. „Denar sem izgubila", pravi Osojnikova, „pa ne vem kje" . „Jaz sem pa denarje našel", odgovori naš oče. „More biti so tvoji. Kakoršna je listnica?" Taka in taka. „Bo že prava", pa jo ji da. „Je že res moja. O Bog vam poverni, da ste mi jo dobili", in vsa vesela spravi listnico; v hitrici 111 nobeden mislil na to, da bi pogledal, kaka je in koliko je v njej, tako je bila vesela. V mali vasi se taka reč kitro razve. Ni še bilo konec tedna, pa je vedela že vsa vas: Osojnikova Neža je v ponedeljek v Bilku denarje izgubila. Verbovec jih je pa našel in nazaj dal. Pa po strani so si začeli tudi še nekaj druzega šepetati, kar je moralo nam priti na uho, češ. da naš oče je denarje večidel iz listnice pobral in samo nekaj malega nazaj dal. In v nedeljo do-