Tvoja Duša sem, tvoja Košuta

Rojstvo pesnika Živa rana, živi sok Tomaž Šalamun

Svetlo vklesan v ime Ӏ-ӀӀ →

Dovoljenje:	To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Požgal si me in me razmetal.
Požigaš me in trgaš.
V tvojih sencih je moj cvet, tiste
okrógle, tôpe krógle zemlje, ki na njih
umiram,
se na njih strjam.

Daviš me, da plodim zemljo, da izviram reke.
Drobni kolibriji so zagrnili sonce
od bolečine in slasti.
Ropar si. Jaz sem tvoj suženj pokoren,
hreščim od tvojega škornja.

Stópi, stópi, zdrôbi, razvrednoti!
Naj se še drugi hrôšči napijejo.
Naj vas zalijem.
Kompost sem, čisto na dnu, tvoj plen.
Tvoj ogromni trzajoči imperij, ki me vališ
po rokah kot jagnje.

Ki me greješ.
Ki si me zrušil v verige žada.
Ki sem tvoj, samo tvoj, ki me držiš
v ustih med zobmi.

Trgaš me, kot so trgali Afriko od Indije.
Himalaja sem.
Dokler me ti gledaš, breg od mene.
Dokler me ti vohaš, breg od mene.
Dokler me ti ljubiš.
Zate.
Nem.

O mili moj, hrani me!