Tvoja Duša sem, tvoja Košuta
| Rojstvo pesnika Živa rana, živi sok Tomaž Šalamun |
Svetlo vklesan v ime Ӏ-ӀӀ → |
| |||||||
Požgal si me in me razmetal.
Požigaš me in trgaš.
V tvojih sencih je moj cvet, tiste
okrógle, tôpe krógle zemlje, ki na njih
umiram,
se na njih strjam.
Daviš me, da plodim zemljo, da izviram reke.
Drobni kolibriji so zagrnili sonce
od bolečine in slasti.
Ropar si. Jaz sem tvoj suženj pokoren,
hreščim od tvojega škornja.
Stópi, stópi, zdrôbi, razvrednoti!
Naj se še drugi hrôšči napijejo.
Naj vas zalijem.
Kompost sem, čisto na dnu, tvoj plen.
Tvoj ogromni trzajoči imperij, ki me vališ
po rokah kot jagnje.
Ki me greješ.
Ki si me zrušil v verige žada.
Ki sem tvoj, samo tvoj, ki me držiš
v ustih med zobmi.
Trgaš me, kot so trgali Afriko od Indije.
Himalaja sem.
Dokler me ti gledaš, breg od mene.
Dokler me ti vohaš, breg od mene.
Dokler me ti ljubiš.
Zate.
Nem.
O mili moj, hrani me!